Viskoznost maziv

Kaj je to in zakaj je pomembno?

Viskoznost lahko najbolje opišemo kot »židkost« ali »gostoto«. Mazivo z višjo viskoznostjo je bolj židko – in s tem gostejše – kot mazivo z nižjo viskoznostjo. Veličina »viskoznost« obstaja v dinamični in kinematični različici, ki ju bomo v nadaljevanju podrobneje pojasnili. Enota za dinamično viskoznost je milipaskal sekunda (mPa·s) ali pogosteje uporabljeni centipoise (cP). Kinematična viskoznost se v sistemu SI navaja v kvadratnih milimetrih na sekundo (mm²/s) ali pogosteje uporabljenem centistoku (cSt).

Kaj je viskoznost?

Viskoznost opisuje notranje sile trenja med plastmi tekočine, ki se premikajo druga ob drugi. Višje kot so sile trenja, težje tekočina teče, kar pomeni, da je bolj židka oziroma ima višjo viskoznost. Pri manjših silah trenja tekočina teče lažje, viskoznost pa je nižja. Pomembno je vedeti, da viskoznost maziva ni stalna lastnost; spreminja se glede na temperaturo.

Pri mazivih je viskoznost skupaj z indeksom viskoznosti odločilen parameter. Mazivo pri običajnih obratovalnih temperaturah ne sme postati preveč redko, saj sicer izgubi mazalni film in ne zagotavlja več zadostne zaščite. Hkrati pa ne sme biti preveč gosto, saj bi to povzročilo nepotrebno notranje trenje. Ker je viskoznost odvisna od temperature in nanjo vpliva kakovost olja, vključno z delci in produkti razgradnje, izbira maziva s pravilno viskoznostjo zahteva posebno strokovno znanje.

Dinamična in kinematična viskoznost

Dinamična viskoznost opisuje silo, ki je potrebna, da mazivo začne teči, torej silo, potrebno za premagovanje notranjih sil trenja. Imenujemo jo tudi absolutna viskoznost.

Kinematična viskoznost opisuje, kako hitro mazivo teče, ko nanj deluje določena sila. Ta vrednost se izračuna tako, da se dinamična viskoznost deli z gostoto maziva. V bistvu je kinematična viskoznost razmerje med viskoznostjo in gostoto. Dejstvo, da se kinematična viskoznost uporablja najpogosteje, ima zgodovinske razloge.

Razredi viskoznosti

Viskoznost industrijskih maziv je opredeljena z ISO-viskoznimi razredi, ki merijo viskoznost pri 40 °C, običajni obratovalni temperaturi. Mazivo z oznako ISO VG 68 ima na primer viskoznost 68 cSt pri 40 °C, z odstopanjem ±10 %. Obstajajo tudi drugi standardi, na primer AGMA za industrijska olja za reduktorje in SAE za avtomobilske uporabe, z ločenimi razvrstitvami za motorna in menjalniška olja.

Pomembno je razumeti, da ti razredi ne dajejo informacije o kakovosti olja kot maziva niti ne upoštevajo viskoznosti pri temperaturah, ki niso 40 °C. Zato je določitev pravega razreda viskoznosti le del procesa; izkušnje in znanje so nujni za pravilno izbiro.

Indeks viskoznosti

Še pomembnejši od same viskoznosti je indeks viskoznosti. Ta indeks kaže, kako močno se viskoznost spreminja ob temperaturnih nihanjih. Mazivo z nizkim indeksom viskoznosti pri manjših temperaturnih spremembah hitro postane redkejše ali gostejše, kar omejuje njegovo učinkovitost pri različnih obratovalnih temperaturah. Višji indeks viskoznosti pomeni, da viskoznost ostane stabilnejša v širšem temperaturnem območju, kar je pri spremenljivih pogojih pogosto zaželeno.

Pomen viskoznosti pri mazivih

Viskoznost in indeks viskoznosti sta neposredna pokazatelja učinkovitosti maziva. Maziva z nizko viskoznostjo, podobno kot voda, se pogosto uporabljajo pri nizkih temperaturah, manjših obremenitvah in nižjih hitrostih, na primer v hidravličnih sistemih. Maziva z visoko viskoznostjo so primernejša za aplikacije z visokimi obremenitvami, kot so reduktorji in druge močno obremenjene industrijske komponente.

Izbira pravega maziva z ustrezno viskoznostjo in ustreznim indeksom viskoznosti je odvisna od različnih dejavnikov. Pri novih uporabah ali pri iskanju vzrokov za težave je priporočljivo poiskati strokovni nasvet in pri tem upoštevati vse vidike, vključno z vzorci obremenitve, okoljskimi dejavniki in varnostnimi zahtevami.

Kontaktirajte nas za strokovno svetovanje, prilagojeno vašim specifičnim potrebam.