Preoblikovanje tehničnega vzdrževanja

Proizvodna industrija je kapitalsko intenziven sektor s pomembnim ogljičnim odtisom. Cilj Pariškega podnebnega sporazuma – doseganje neto ničelnih emisij CO₂ kmalu po sredini stoletja – povsem spreminja agendo industrijske proizvodnje in bo v prihodnje pomembno usmerjal razporejanje kapitala.

Čeprav so prilagoditve ter zamenjave sredstev ob koncu njihove življenjske dobe najboljša priložnost za znatno zmanjšanje emisij CO₂, bi bilo za kratkoročni uspeh treba — in mogoče — razmisliti tudi o bolj osnovnem pristopu.

Skupno se 20 % (103 EJ) celotne svetovne porabe energije porabi za premagovanje trenja. Uvedba naprednih triboloških tehnologij lahko globalno zmanjša emisije CO₂ za kar 1.460 MtCO₂ in kratkoročno prinese 450.000 milijonov evrov prihrankov. Dolgoročno lahko zmanjšanje znaša 3.140 MtCO₂, prihranki pa 970.000 milijonov evrov [1].

Z izkoriščanjem novih tehnologij površin, materialov in mazanja za zmanjšanje trenja ter zaščito pred obrabo v strojih in drugi opremi po vsem svetu bi se lahko izgube energije zaradi trenja in obrabe dolgoročno, v obdobju 15 let, potencialno zmanjšale za 25 %, kratkoročno, v obdobju 8 let, pa za 10 % [1].

Naložbe v nove tehnologije površin in materialov so pretežno dolgoročna odločitev, povezana z zamenjavo sredstev ob koncu njihove življenjske dobe, ter del poslovnega primera za kapitalske izdatke (CAPEX) in posledično naložbene strategije. Kratkoročne koristi se dosežejo z ocenjevanjem tehnologij mazanja, ki so posebej zasnovane za znatno zmanjšanje trenja in zaščito pred obrabo. Takšne primere je mogoče — in smiselno — utemeljiti s poslovnim primerom, ki dokazuje zmanjšanje emisij CO₂ ob hkratnem zmanjšanju skupnih stroškov lastništva (TCO).

Slabo mazanje predstavlja več kot 36 % prezgodnjih okvar ležajev in lahko zaradi pretiranega načrtovanega ter nenačrtovanega vzdrževanja in krajšega povprečnega časa med okvarami (MTBF) od predvidenega negativno vpliva na proračun za vzdrževanje za kar 40 % [2]. Trenje na splošno in prezgodnje okvare zlasti lahko negativno vplivajo na zmogljivost in zanesljivost proizvodne industrije, kar vodi v nizko skupno učinkovitost opreme (OEE), nižji dobiček iz poslovanja in nižjo donosnost uporabljenega kapitala.

Izbira tehnologij mazanja, ki so posebej zasnovane za zmanjšanje trenja in zaščito pred obrabo, bi morala biti visoko na dnevnem redu vsakega vodstva v proizvodnji. Prispeva namreč k doseganju ciljev zmanjšanja emisij CO₂, hkrati pa znižuje skupne stroške lastništva in s tem povečuje vrednost za delničarje.

[1] Holmberg K, Erdemir A. Influence of tribology on global energy consumption, costs and emissions: 263–284 (2017)

[2] SKF