Kako lahko pravilno mazivo, ustrezen interval in premišljena strategija mazanja preprečijo okvare ter izboljšajo zanesljivost opreme
Zanesljivo mazanje: zmanjšanje nenačrtovanih zastojev
Slabo mazanje se v poročilu o zastoju le redko pojavi kot končni vzrok. Zabeležena okvara je lahko zagozden ležaj, obrabljena veriga ali pregreto gonilo. Vendar se proces pogosto začne precej prej: neustrezno mazivo, onesnaženje, napačne količine ali zamujeni intervali mazanja lahko pospešijo trenje, obrabo ali korozijo, dokler komponenta na koncu ne odpove.
Zanesljivost mazanja pomeni sistematično obvladovanje teh tveganj ter merjenje, ali se okvare, vzdrževalni posegi in nenačrtovani zastoji dejansko zmanjšujejo.
Katere težave z mazanjem povzročajo nenačrtovane zastoje?
Vsaka okvara opreme ni povezana z mazanjem. Do odpovedi lahko pride tudi zaradi napačne poravnave, nepravilne montaže, preobremenitve, utrujenosti materiala ter električnih ali mehanskih napak.
Kadar je mazanje del težave, pa okvara pogosto sledi prepoznavni verigi:
težava z mazanjem ali onesnaženje → izguba učinkovitega mazanja ali zaščite površine → povečano trenje, segrevanje, obraba ali korozija → poslabšanje stanja komponente → okvara → zastoj
Najpogostejša tveganja pri mazanju zato zahtevajo različne ukrepe:
| Tveganje pri mazanju | Možna posledica | Ukrep |
|---|---|---|
| Napačno mazivo | Trenje, segrevanje in obraba | Mazivo prilagodite dejanskim obratovalnim pogojem |
| Nezadostno mazanje | Nezadostna zaščita in obraba | Nanesite pravo količino v ustreznem intervalu |
| Prekomerno mazanje | Mešanje masti, segrevanje in poškodbe tesnil | Nadzorujte količino masti |
| Onesnaženje | Obraba, korozija in poslabšanje maziva | Preprečite onesnaženje in zaščitite mazivo |
| Zamujeni intervali | Izguba učinkovitosti mazanja | Določite in spremljajte intervale |
Cilj torej ni preprosto pogostejše mazanje. Ključno je ohranjati učinkovito zaščito s pravim mazivom, pravo količino in pravim intervalom.
Podrobnejšo razlago mehanizmov odpovedi ležajev najdete v članku zakaj ležaji odpovejo prezgodaj in kako podaljšati intervale mazanja.
Kako zmanjšati zastoje, povezane z mazanjem?
Začnite pri mehanizmu odpovedi, ne pri mazivu.
Upoštevajte dejanske obratovalne pogoje: obremenitev, hitrost, temperaturo, vodo, onesnaženje, čistilne kemikalije, pogosto zaustavljanje in zagon ter obstoječe vzorce obrabe. Ležaj, ki se po pranju vedno znova okvari, zahteva drugačen pristop kot počasi premikajoča se, močno obremenjena drsna površina ali veriga, izpostavljena visokim temperaturam.
Mazivo je treba nato izbrati glede na te pogoje. Prehod na zmogljivejše mazivo lahko izboljša zanesljivost, kadar obstoječi izdelek pri obremenitvah, vodi, temperaturi ali onesnaženju ne more več zagotavljati učinkovitega mazanja ali zaščite površine. Vendar lahko preprosta zamenjava maziva brez razumevanja dejanskega problema en način odpovedi samo nadomesti z drugim.
Pomembni sta tudi količina in način aplikacije. Premalo maziva lahko povzroči nezadostno zaščito, preveč masti pa lahko poveča mešanje, segrevanje in pri nekaterih aplikacijah prispeva k poškodbam tesnil.
Kjer so mazalne točke težko dostopne ali zahtevajo pogosto mazanje, lahko pravilno izbrani in nastavljeni avtomatski mazalni sistemi pomagajo zagotavljati nadzorovane količine maziva na dosleden način.
Na koncu optimizirajte interval mazanja na podlagi dokazov. Najprej določite trenutno stanje kot izhodišče, nato interval postopoma prilagajajte znotraj veljavnih OEM in tehničnih omejitev ter aplikacijo redno pregledujte ali spremljajte.
Daljši interval mazanja ima vrednost le, če se zanesljivost opreme ohrani ali izboljša.
Kako veste, ali se zanesljivost dejansko izboljšuje?
Prav tukaj optimizacija mazanja postane zanesljivost mazanja.
Manjša poraba maziva sama po sebi še ni dokaz boljše zanesljivosti.
Manjša poraba lahko zniža nabavne stroške, pomembnejše vprašanje pa je, ali se je hkrati izboljšalo tudi delovanje opreme.
Koristni kazalniki vključujejo:
- MTBF: Ali se podaljšuje povprečni čas med okvarami?
- Nenačrtovani zastoji: Ali je manj proizvodnih prekinitev oziroma manj ur zastojev?
- Pogostost okvar: Ali je treba ležaje, verige ali druge komponente menjati redkeje?
- Interval mazanja: Ali je mogoče intervale varno podaljšati?
- Vzdrževalno delo: Ali je potrebnih manj mazalnih posegov in manj nujnih intervencij?
- Poraba maziva: Ali je potrebnega manj maziva, medtem ko se zanesljivost ohranja ali izboljšuje?
Najbolj prepričljivi rezultati nastanejo takrat, ko se več kazalnikov hkrati premika v pravo smer.
Kaj lahko boljše mazanje doseže v praksi?
Rezultat je odvisen od posamezne aplikacije in prvotnega mehanizma odpovedi.
Zamrznjeni ležaji v spiralnih hladilnikih
V belgijskem obratu za predelavo perutnine so temperature zraka v območjih spiralnih hladilnikov dosegle –28 °C. Čeprav so bile temperature ležajev višje od temperature okolice, so kondenzacija, vdor vlage in pogosto sanitarno čiščenje ustvarjali zahtevne pogoje za mazanje.
Na posameznem hladilniku so ležaji zamrznili ali se zagozdili dva- do trikrat na leto, pri čemer je vsak dogodek povzročil približno eno do dve uri zastoja.
Po spremembi pristopa k mazanju in uporabi Interflon Food Grease LT2 s tehnologijo MicPol® so bile okvare zaradi zamrznjenih ležajev odpravljene.
To pomeni približno tri do šest preprečenih ur zastoja na leto na posamezen hladilnik, poleg manjše potrebe po nadomestnih delih.
Kako so odpravili zamrznjene ležaje v spiralnem hladilniku
Ležaji transportnega sistema v cvrtniku
Pri proizvajalcu pomfrita so drsni ležaji na mrežastih transporterjih cvrtnika zaradi zahtevnih obratovalnih pogojev večkrat odpovedovali, kar je povzročalo ponavljajoče se proizvodne zastoje.
Interflon Grease HTG je bil uveden z namenom zagotavljanja obstojnejšega mazalnega filma pri visokih temperaturah, pari in onesnaženju.
Stranka je nato poročala, da so bile okvare ležajev in z njimi povezani proizvodni zastoji odpravljeni, ocenjeni letni prihranki pa so presegli 60.000 €.
Kako so odpravili okvare ležajev na transporterju cvrtnika
Teh primerov ne gre razumeti kot univerzalno zagotovilo zmogljivosti. Kažejo pa, kaj je mogoče doseči, ko se jasno prepoznan mehanizem odpovedi poveže z ustrezno strategijo mazanja in se rezultat ovrednoti v dejanskih obratovalnih pogojih.
Interval mazanja in poraba maziva pri Euro-Mit Staal
V podjetju Euro-Mit Staal, obratu za predelavo jekla, so med začetnim pilotnim obdobjem ležaje navijalnika vsak mesec razstavili in ponovno namazali. To je služilo kot izhodišče za oceno vzorca obrabe.
Interflon je ugotovil, da je bil vzorec povezan s pristopom k mazanju, in uvedel Interflon Grease LS2 s tehnologijo MicPol®.
Interval mazanja je bil podaljšan za sedemkrat, poraba maziva pa zmanjšana za faktor deset.
Kako je jekleni navijalnik sedemkrat podaljšal interval mazanja
Od izboljšave mazanja do zanesljivosti mazanja
Rešitev ene ponavljajoče se težave z mazanjem je dragocena. Obvladovanje tveganj, povezanih z mazanjem, v celotnem obratu pa zahteva doslednost in sledljivost.
Tehnologija MicPol® je zasnovana tako, da mazivom Interflon pomaga ohranjati obstojno mazanje tudi v zahtevnih obratovalnih pogojih.
Mazivo je mogoče nanašati ročno ali, kjer je to primerno, z avtomatskim mazanjem.
Programska oprema ILAC® za upravljanje mazanja beleži mazalne točke, intervale, izvedbo in porabo maziva, zato so spremembe in rezultati skozi čas sledljivi.
Interflon Lubrication as a Service (LaaS®) te elemente povezuje v strukturiran program upravljanja mazanja, usmerjen v izboljšanje zanesljivosti, zmanjšanje nepotrebne porabe maziva in znižanje stroškov vzdrževanja, povezanih z mazanjem.
Cilj ni zgolj boljše mazanje. Cilj je manj okvar, povezanih z mazanjem, in bolj predvidljivo delovanje opreme.
Pogosta vprašanja
Neustrezno mazanje lahko povzroči nenačrtovane zastoje, kadar napačna izbira maziva, onesnaženje, premajhna ali prevelika količina maziva ali zamujeni intervali mazanja povečajo trenje, segrevanje, korozijo ali obrabo. Če se stanje še naprej slabša, lahko komponente, kot so ležaji, verige ali gonila, odpovejo in ustavijo proizvodnjo. Zato je pomembno prepoznati dejanski mehanizem odpovedi, namesto da se preprosto uporabi več maziva.
Neustrezno mazanje lahko povzroči težave, kot so prezgodnje odpovedi ležajev, prekomerna obraba verig, zagrabitev, pregrevanje, korozija in pospešena obraba drsnih površin. Mazanje pa ni vedno edini vzrok. Pri ponavljajočih se okvarah je treba upoštevati tudi obratovalne pogoje, onesnaženje, obremenitev, poravnavo, montažo in stanje komponent.
Intervale mazanja je mogoče varno podaljšati tako, da se najprej določi dokumentirano izhodiščno stanje, uporabi mazivo, primerno za dejanske obratovalne pogoje, nato pa se interval postopoma prilagaja znotraj veljavnih OEM in tehničnih omejitev. Stanje komponent in delovanje maziva je treba spremljati z rednimi pregledi ali, kjer je to smiselno, z nadzorom stanja. Interval mazanja se lahko podaljša le, če obstajajo dokazi, da je ustrezna zaščita še naprej zagotovljena.
Vpliv mazanja na zanesljivost opreme je mogoče meriti s spremljanjem več kazalnikov hkrati. Mednje sodijo MTBF, ure nenačrtovanih zastojev, pogostost okvar, zamenjave komponent, obseg vzdrževalnega dela, intervali mazanja in poraba maziva. Manjša poraba maziva sama po sebi še ne dokazuje večje zanesljivosti. Bolj prepričljiv dokaz so manjše število okvar ali zastojev v kombinaciji z daljšimi intervali, manjšim vzdrževalnim naporom ali manjšo porabo maziva.
Avtomatsko mazanje lahko zmanjša nenačrtovane zastoje, kadar k okvaram opreme prispevajo nedosledno, zamujeno ali težko izvedljivo ročno mazanje. Pravilno izbrani in nastavljeni avtomatski mazalni sistemi lahko zanesljivo dovajajo potrebno količino maziva v nadzorovanih intervalih. Ali se bodo zastoji dejansko zmanjšali, pa je odvisno od aplikacije, obratovalnih pogojev, izbire maziva, konfiguracije sistema in prvotnega mehanizma odpovedi.
