Podvojitev življenjske dobe verig pri transporterjih za omamljanje in izkrvavitev

Začetno stanje

V vodilnem evropskem obratu za predelavo perutnine so CO₂- in električni transporterji za omamljanje Stork delovali v zahtevnih pogojih z intenzivnim mokrim čiščenjem in uporabo dezinfekcijskih sredstev. Običajna olja so se med sanitarnim čiščenjem izpirala, zato so verige in ležaji ostajali nezaščiteni.

• Življenjska doba verig: povprečno približno 1,5 leta.

• Stanje verig: korozija in oteženo gibanje po mokrem čiščenju.

• Ležaji: izpiranje masti v sosednjih mokrih območjih, kar je povzročalo prezgodnje okvare.

• Pogostost mazanja: potrebno je bilo tedensko ponovno mazanje z visoko porabo masti.

• Vpliv: ponavljajoči se mikro-zastoji, višji stroški rezervnih delov ter večji pritisk pri presojah zaradi kapljanja olja in rje.

Rešitev

• Verige → prehod na Interflon Food Lube G220 – brez PFAS in z registracijo NSF H1. Olje prodre v člene verige ter je odporno proti vodi, dezinfekcijskim sredstvom in pari. Pri transporterjih za omamljanje se je ohranilo tedensko ponovno mazanje, pri transporterjih za izkrvavitev pa je bilo doziranje optimizirano, da se prepreči kapljanje.

• Ležaji → izpostavljeni ležaji so bili premazani z Interflon Food Grease LT2, ki zagotavlja odpornost proti vodi in udarcem v pogojih mokrega čiščenja.

• Čiščenje in uvedba → odstranjeni so bili ostanki prejšnjih maziv, mazalna pot in pogostost mazanja pa sta bili dokumentirani za ponovljivost postopka.

• Skladnost: vsa uporabljena maziva so brez PFAS, registrirana po NSF H1 ter skladna s Halal in Kosher zahtevami.

Rezultati – izmerjeni in izračunani

• Življenjska doba verig se je podvojila – z 1,5 leta na približno 3 leta.

• Prihranek pri rezervnih delih – strošek menjave verige znaša približno 5.000 €. Zaradi podvojene življenjske dobe se ena menjava prepreči vsaka 3 leta, kar pomeni približno 1.600 € prihranka na leto.

• Rja je bila skoraj popolnoma odpravljena – verige so tudi po mokrem čiščenju ostale gladko gibljive.

• Ponovno mazanje se je zmanjšalo – pri dovodnih transporterjih se je interval podaljšal s tedenskega na mesečnega, torej z 52 mazanj na 12 mazanj letno.

• Prihranek pri delu – 40 manj ponovnih mazanj pomeni približno 13 delovnih ur prihranka na leto.

• Poraba maziva se je zmanjšala za 70–80 %, s čimer so se znižali stroški in odpravilo kapljanje.

• Zmanjšani zastoji – manj mikro-zastojev pomeni približno 1–1,5 ure manj izpadov letno, kar je vredno približno 3.000–5.000 € na leto, odvisno od hitrosti linije in vrednosti proizvodnje.

• Izboljšana pripravljenost na presoje – brez kapljanja olja, vidno čistejše verige in lažje izpolnjevanje zahtev HACCP/BRC.

Zaključek